Kaj je Glasba

Glásba ali múzika je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oz. hrupa.

V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja neodvisno, na primer »urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov«, druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal, ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice.

Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil, ustvarjajo z lastnim glasom ali pa glasbo elektronska glasbila proizvajajo glede na postavljena pravila. Glasba lahko nastane tudi kot mešanje obstoječih glasbenih del, kot to počnejo DJ-ji in elektronski umetniki z raznimi vzorčevalniki (samplerji).

Glasba se po nekaterih definicijah od nekega naključnega zaporedja not loči po svoji premišljenosti: note so ritmično razporejene in urejene v melodijo, ki je podprta s harmonijami. Praviloma je všečna človeškemu ušesu.

Zaradi širokih možnosti dojemanja glasbe jo lahko preučujemo na veliko načinov: s študijem akustike, glasbene teorije, učenjem instrumenta oz. solopetja, muzikologije, etnomuzikologije ali glasbene zgodovine.

Glasbenik

Glásbenik je oseba, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo. Glede na način dela je lahko:

• Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
• Instrumentalist je glasbenik, izvajalec na glasbeni instrument. Instrumentaliste lahko poimenujemo:
  • glede na način izvajanja na instrument (pihalec, trobilec, godalec, tolkalec, brenkalec); pod temi izrazi pa lahko ugotovimo tudi skupino instrumentov, v katero spada posameznikovo glasbilo
  • glede na instrument, na katerega izvaja glasbo (izraz večinoma vsebuje ime instrumenta)
• Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
• Dirigent je glasbenik, ki s kretnjami vodi orkester ali zbor. Dirigira običajno z dirigentsko paličico. Pred seboj ima zapis vseh glasov ali inštrumentov skladbe, ki jo dirigira (partitura). S svojimi gibi naznačuje hitrost igranja (tempo), potem vstope raznih glasov, predvsem pa njihov ritem in dinamični tok.
• Pedagog
• Aranžer (prireditelj glasbe) v glasbenem kontekstu označuje osebo (glasbenika), ki obstoječo glasbeno kompozicijo s komponističnimi postopki spremeni na več možnih načinov:
  • orkestracija – priredba solistične ali komorne skladbe za (simfonični) orkester
  • harmonizacija – dodajanje harmonije enoglasnemu napevu ali pa spreminjanje že obstoječe
  • tonska odtujitev (Verfremdung) – postopek spreminjanja danih melodičnih in harmonskih značilnosti skladbe, s katerim “zakrijemo” njeno prepoznavnost
  • stilno aranžiranje – stilna sprememba skladbe ali napeva (npr. jazzovske priredbe ljudskih pesmi, itd.)
• Glasbeni producent nadzoruje snemanje glasbe, vodi glasbenike, in nadzoruje mešanje in masteriziranje posnetkov. Delo glasbenega producenta lahko primerjamo z delom filmskega ali televizijskega režiserja.
• Zvokovni mojster

Glasbilo

Glasbílo oziroma glásbeni inštrumènt je priprava, s katerim izvajamo glasbo. Glasbilo je lahko vsaka stvar, ki povzroča neki zvok ali ton. Glasbila lahko razločujemo na več načinov, najbolj uveljavljeni pa sta znanstvena (akustična) in razdelitev po načinu izvajanja.

V akustičnem smislu lahko glasbila delimo na:

• idiofone (samozveneče) instrumente
• metalofone instrumente (zveni kovina; nekateri so hkrati tudi idiofona glasbila)
• kordofone instrumente (s strunami)
• aerofone instrumente (zveni zračni steber, ki je zaprt v cevi instrumenta)
• membranofone instrumente (zvenijo membrane, narejene iz napete ustrojene kože)
• elektrofone instrumente (potreben je električni tok)

Glede na način izvajanja glasbila delimo na:

• godala, (godemo)
• pihala, (pihamo)
• tolkala, (tolčemo)
• trobila, (trobimo)
• brenkala, (brenkamo)
• glasbila s tipkami (s prsti igramo po klaviaturi)

Razdelitev glede na način izvajanja je deloma dvoumna, saj lahko na nekatere instrumente igramo na več načinov. Na godala, na primer, lahko godemo, lahko pa tudi brenkamo (če igramo pizzicato, t.j. strun se dotikamo s prsti). Podoben primer je klavir, ki bi ga lahko označili tudi kot tolkalo, ker na klaviaturo polagamo prste (to lahko počnemo tudi pri bobnih.) Poleg tega se glasbila s tipkami za razliko od ostalih skupin (razvrščenih po načinu izvajanja) razlikujejo po tem, da spadajo v različne akustične skupine instrumentov. (Pri klavirju je zvočilo struna, pri orglah zrak, pri celesti kovina, itd.)

Navkljub netočnosti je ta razdelitev najbolj praktična in ustaljena, zato je glasbena teorija ne zavrača.

Vir: Wikipedija